NARAVOSLOVNI DAN ZA UČENCE OD 6. DO 9.R
Kemija je lahko prava čarovnija. To so učenci 6. in 7. razredov spoznavali, ko so izvajali atraktivne kemijske poskuse pri katerih se je kadilo, prasketalo in gorelo z barvnimi plameni.
Prva delavnica za učence 6. razreda je imela naslov Voda. Učenci so večino eksperimentov izvedli v parih, pri nekaterih so bili aktivni opazovalci. Ob tem so:
- opazovali, če bo ledena kocka v kozarcu vode vplivala na spremembo prostornine;
- dokazali, da slana voda zmrzuje pri nižji temperaturi kot sladka voda;
- naredili stolp iz ledenih kock;
- s sukancem prerezali led;
- »dvigovali« vodo v kozarec in ob tem spoznavali razlike v zračnem tlaku oz. pritisku;
- izvedli »podvodni vulkan«, ki je nastal kot posledica razlik v temperaturi vode;
- ugotovili, zakaj lahko voda teče tudi navzgor.
Barve, kakšen bi bil svet brez njih? Pa so res barve samo takšne kot jih vidi naše oko, ali se v njih skriva še katera? Je list naše lončnice res samo zelen? Kaj pa rjav flumaster, je tudi ta samo rjav? Učenci 6. razreda so dobili odgovore na ta vprašanja v delavnici Skrite barve, kjer smo z metodo kromatografije dokazali, da je vsaka barva sestavljena iz več barv. Nad rezultati smo bili navdušeni!
Čutila so kot sprejemniki na površini telesa, na katere delujejo vplivi iz okolja – dražljaji, ki so lahko: dotik, svetloba, zvok, razne kemične snovi, temperatura… V delavnici NAŠA ČUTILA so učenci konkretno izkusili svoj vid, sluh, vonj, okus in tip. Spoznali so, kako je vsako čutilo posebej in vsa skupaj zelo pomembna za naše delovanje in odzivanje na dražljaje iz okolja.
Učenci sedmih razredov so se najprej seznanili z nekaj podatki o zvoku, preizkusili smo naš sluh in ga primerjali, v drugem delu smo malo eksperimentirali z različnimi zvoki, za konec pa skupaj zaigrali na votle cevi.
V delavnici z naslovom Težišča smo se ukvarjali z vprašanjem: Kako poiskati točko v kateri je neko telo v ravnovesju? Izvajali smo enostavne poskuse, vse pripomočke zanje smo našli v kuhinji, shrambi in domači delavnici. Izdelali smo “lebdečega metuljčka” s katerim smo prijatelje prelisičili, da znamo čarati. Na koncu smo se pomerili, kdo dlje časa zdrži na ravnotežni deski.
V delavnici SIMETRIJE, ki je potekala v računalniški učilnici, so učenci 7. razredov ugotavljali, kako simetričen je njihov obraz. V ta namen so se najprej fotografirali, nato pa v programu PhotoFiltre svojo sliko obdelali tako, da so dobili še 2 fotografiji: v eni je bil obraz sestavljen iz leve polovice in njene zrcalne slike, v drugi pa iz desne polovice in njene zrcalne slike. Vse tri fotografije so natisnili za spomin.
Pri delu so učenci uživali, ko so opazovali sebe in sošolce v popolnoma drugačni luči.
V fizikalni delavnici Gostota so učenci 8.razreda primerjali različne gostote kapljevin. Iz različnih kapljevin so sestavili gostotni stolpec in ustvarili oljni mehurček. Učenci so z eksperimentom preizkušali gostoto olja, vode in ledu in opazovali spremembe, ki so se dogajale pri taljenju ledenih kock.
V naslednji delavnici so opazovali gibanje želve, ocenili in izračunali njeno povprečno hitrost. Merili so čase in dolžine poti električnih vlakcev in računali njihovo povprečno hitrost.
Fizika ni zgolj teoretska znanost. Fizikalna spoznanja uporabljajo tudi v medicini. Medicinsko fiziko in področja njenega raziskovanja so na konkretnih primerih osmošolci in devetošolci spoznavali v delavnici Fizika za zdravje.
Osmošolci in devetošolci so prisluhnili tudi predstavitvam raziskovalnih nalog z različnih področij, ki so jih pripravili njihovi sošolci.
Učenci 9. razreda na delavnici Elektromotorji s pomočjo svojega elektromotorja, ki ga izdelajo sami, lažje razumejo njegovo delovanje. Najprej iz bakrene žice naredijo rotor, ki ga postavijo na dva nosilca, ki služita kot ležaj. Pod rotor postavijo okrogel neodimski magnet. S pomočjo 4,5 V baterije nato rotor zaženejo in se začne vrteti. Učenci se pri tem nehote spoznajo z osnovnimi zakonitostmi elektromotorja.
Drugi elektromotor pa naredijo iz 1,5 V baterije, vijaka in okroglega magneta. Vse skupaj povežejo s pomočjo vezne žice, ki ji na obeh konceh snamejo izolacijo in magnet se začne vrteti.
V delavnici z naslovom Tlakologija prvem delu s pomočjo posebnega učnega pripomočka devetošolcem ponazorimo, kako se z globino povečuje hidrostatični tlak. Učenci lažje razumejo zakaj jih med potapljanjem v morju boli v ušesih in kaj morajo storiti, da tlak izenačijo.
Kako se tlak spreminja oziroma povečuje pa dokažejo tudi tako, da na termofor postavijo tri opeke. Le ta je povezan s plastično cevko, v katero nalijejo vodo. Če cevko dovolj visoko dvignejo, je moč hidrostatičnega tlaka tako velika, da se opeke prevrnejo. Da ima tudi zračni tlak veliko moč, pa dokazujejo s kvadratno ploščo iz lepenke, ki jo prekrijejo s časopisnim papirjem. Nato vrvico, na katero je plošča pritrjena, sunkovito potegnejo navzgor. Pri tem jih neznana sila (zračni tlak) zelo ovira.
Prav tako se učenci zelo čudijo, ko skušajo potegniti gumijasto rokavico iz velikega steklenega kozarca. Odgovor dobijo pri zakonitostih zračnega tlaka.
Zakaj nas zaziba, če mimo nas pridrvi avto z veliko hitrostjo, pa dokazujejo s preprostim eksperimentom. Med dva lista A4 formata pihajo in opazujejo, kako deluje tlak mirujočega zraka.
no images were found