V javnosti se veliko govori o škodljivosti sevanja.
Ugotavljava, da ljudje pogosto, kar povprek, »krivijo« sevanje mobilnih telefonov, računalniških zaslonov, mikrovalovnih pečic, za razvoj različnih telesnih in duševnih bolezni pri ljudeh, za slabo rast rastlin, za onesnaževanje okolja.
Trditve so pogosto brez vsake strokovne osnove ali temeljijo na neznanstvenih raziskavah, pogosto objavljenih na spletu.
V šoli sva se naučila, da obstajajo v naravi naravni viri sevanja, da smo se živa bitja od vsega začetka našega obstoja prilagajala tem sevanjem, da smo nanje prilagojeni.
Tudi naše telo vsebuje majhne količine radioaktivnih izotopov ogljika in kalija (povzeto po Vrtačnik, Wissiak Grm, Glažar, Godec, 2017).
Zato sva se o teh sevanjih in njihovih virih želela naučiti več, izmerila sva radioaktivna sevanja v naši bližini in ugotavljala morebitna odstopanja od normalnih vrednosti.
Ob pomoči mentoric Romane Turk in Irene Žnidarič sva izdelala raziskovalno nalogo Sevanje v naši okolici, ki sva jo predstavila na Regijskem srečanju mladih raziskovalcev v Biotehniškem centru, Naklo.
Ugotovila sva, da je sevanje del našega naravnega okolja. Praktično je prisotno povsod. Pomembno pa je, da se tega zavedamo in, da naravnim in umetnim virom neutemeljeno ne pripisujemo škodljivih učinkov.
Zavedati pa se moramo, da ionizirajoča sevanja lahko vplivajo na naše zdravje in, da se jih moramo izogibati v največji možni meri.
Timotej in Nejc Mentorica: Romana Turk